Namen vaje: Globlji stik s sabo, vsako dejanje ali besede bojo imele pomen, več pristnosti in zavesti.
Izvedba: Preden karkoli naredim ali izgovorim, se vprašam kaj pravzaprav hočem? Zveni čisto enostavno, ampak jaz skozi dan ogromno stvarim naredim čisto avtomatsko, iz navade, ker se tako spodobi, ker me nekdo prosi ipd.
Par primerov za lažje razumevanje:
- Ko vidim prijatelja, ga vedno avtomatsko pozdravim. Tako se spodobi, taka je navada. Ampak ali tisti trenutek res želim prijatelja pozdraviti, mu dati vedeti, da ga vidim in mu rečem živjo. Ali mi morda sploh ni mar in bi mi v takem primeru pasalo biti tiho? Kaj v resnici hočem?
- Ko nekaj spregovorim nekemu znancu, zakaj sem začel pogovor. Mi je morda samo nerodno, ker je med nama tista čudna tišina? Ali mu hočem res nekaj povedati? Če mi je neprijetno z njim v tišini, ali mi sploh paše biti takrat z njim?
- Ko prijateljem razlagam neko zgodbo, iz dopusta recimo, kaj pravzaprav hočem povedati? Ali samo nekaj blebetati, da ni tišine? Se morda hočem pohvaliti s tem, da sem bil na filipinih? Ali mi je morda posebej v ponos, da sem se potapljal na dah 10+ metrov globoko? Ali pa, da sem bil res užaljen, ker v hotelu ni bilo dobre hrane? Kaj je resnični razlog mojega govorjenja?
Velikokrat nekaj govorim, pa v resnici sploh nisem zavestem kakšen je motiv, da to govorim. Ko pridem v stik s tem, sem veliko bolj zavesten, prisoten pri govorjenju in vsebina veliko lažje pride skozi, oz. sem lažje slišan. - Ko nekaj vprašam, ali me to res zanima, kaj bom imel od tega? Morda hočem z vprašanji samo potrditi prijateljevo pomembnost? Zakaj mu potem ne bi tega kar direktno izrazil?
Če me informacija res zanima, ali poskrbim, da dobim odgovor in zadevo res razumem? - Ko pospravim posodo, kakšen je moj namen? Ali delam to samo zato, da bo žena tiho, mi je to ok? Si morda želim čistoče? Ali delam to čisto iz navade, ker je to pač treba in se spodobi?
- Ko grem na rojstni dan k prijatelju, ali grem zato, ker si to res želim? Ali mu res želim polepšati dan s svojo prisotnostjo? Grem morda samo zato, ker je on prišel na moj rojstni dan in se počutim dolžan? Grem zato, ker se spodobi? Kaj pa če si sploh ne želim iti, zakaj potem sploh grem? Kakšen je torej moj razlog, da grem oz. ne grem?
- Če sem recimo sam svoj šef, ko delam 8 ur na dan, ali sam izbiram tako? Zakaj pa točno 8, zakaj ne 5 ali pa 11? Kakšen je sploh razlog, da delam toliko ur kot delam? Kako je pa meni ok?
- Ko grem zvečer na fitnes, zakaj grem na fitnes? Da bom lep, močan, spoštovan? Morda zato ker je to sedaj moderno, ker je tako prav, ker je to zdravo? Me je kolega prepričal v to, ali sploh res hočem na fitnes vsak večer?
Seveda tukaj ni pravilnih ali napačnih odgovorov, jaz se sam odločim kaj je meni prav in kaj ne. Bistvo je, da razvijam globlji stik s sabo in sem vedno bolj pogosto zavesten in prisoten ob vseh mojih dejanjih.
Če kdo želi deliti kako mu je ta vaja, ali kaj doprinaša, je brezveze, se ti zdi vse to nesmiselno, bom vesel tvojega komentarja spodaj. Hvala 🙂