Spomnim se nekje pri svojih šestih letih, ko sem se zavedal, da pozabljam dogodke, ki so se mi že zgodili. Vprašal sem se ali se bom tega trenutka spomnil, ko bom star 30 in več let?
S tem istim trenutkom jaz nekako enačim začetek svojega zavedanja, da obstajam, da sem Gregor Čolnik in, da sem (I AM). In istočasno imam od takrat naprej še neodgovorjeno vprašanje:
Zakaj obstajam, kaj je moj namen?
Seveda greš kot 6 letni mulc takoj k mamici, v pričakovanju da pozna vse odgovore. A žal sem za odgovor dobil zgolj močno začudenje, zakaj se to sprašujem.
Opazil sem, da se bore malo ljudi dejansko ukvarja s tem vprašanjem! Večina nekako vstaja ob 6h zjutraj, jezni hitijo na šiht. Po šihtu se gre v trgovino, če se le da, kupiti lepše in boljše stvari kot jih ima sosed. Zvečer se pogleda poročila na televiziji, in potem greš preutrujen od celega dneva spat. Vsak teden komaj čakaš vikend, ko se spočiješ od dela, tako da poješ čimveč slastne hrane. Tekmuješ kdo spije več piva, se smejiš in kolegom poveš kako lep ali pa grozen teden si imel. Enkrat na leto pa se za 2 tedna odpelješ na morje! ZAKAJ?
Zakaj moram na šiht, zakaj moram vstati prezgodaj, zakaj se moram imeti fajn, kaj je smisel vsega?
In končno spoznam matematiko, fiziko, biologijo vse je logično vse se da stestirati in preveriti. Pravijo, da je baje 13,8 miljard let nazaj iz nič “počilo” in se je vse začelo. Prostor, čas, vesolje, zvezde, planeti, kemija, enocelični organizmi, dinozavri, sesalci in sedaj sem tu jaz. Nekako je začetna postavitev delcev pripeljala do tega kjer smo, ampak začetka (big banga) pa ne razumemo najbolje, se še raziskuje.
Vera kot je krščansvto ima še bolj nelogične odgovore in hude kazni (pekel), če ne delaš tako kot je prav!
Kako pa sploh funkcioniram? Sestavljen sem iz mišic, kosti, celic, proteinov, maščobe, elementov, protonov, elektronov, kvarkov. Elementarni delci nastajajo iz nič in zginejo v nič, obstaja antimaterija, čas je relativen. Vsak elementarni delec je samo potencial in ga v resnici ne moreš videti, le izmeriš lahko posledico njegovega obstoja. Ampak smo pa pred kratkim našli bozon, tako da smo na dobri poti. Čaki kvark…kva?
In vse te odgovore od znanstevnikov sem kar sprejel, to tko je! Pa sej mi nič res temeljitega ni jasno. Kako lahko verjamem teoriji na neki predpostavki, če predpostavka ni razumljena in dokazana?
Kako lahko sedaj kot odrasla oseba, še kar naprej živim s prepričanji in vzorci svojih staršev ter okolice v kateri sem odraščal, če tega ne razumem do podrobnosti.
Na srečo mi je življenje že parkrat postavilo lastna trdna prepričanja in vzorce pod vprašaj in mi še naprej počasi odpira oči.
Kako to misliš da ne rabim it na šiht ob 6 zjutri, a misliš da bom dobil denar, če bom kr spal do 10h? Kaj ni mi treba imeti otroka v tem življenju, kako naj pa drugače osrečim starše in babico? Itak da rabim jesti meso da preživim, fižol pa koruza pa že nimata vseh potrebnih aminokislin? Ma dej no, na TV-ju pa že ne bi lagal, kar poglej si novice iz par let nazaj pa boš videl da je vse res!
Kaj je pa moj razlog za vse kar počnem in čemur verjamem, je res moj ali sprejet od koga drugega, priučen? Kaj je pa moja resnica, kaj si pa jaz želim, zakaj?
Zakaj torej obstajam? Ne vem… še.
Sem pa do sedaj ugotovil, da sam krojim svoje življenje in občutke, in da je od vseh predpostavk, ki sem jih do sedaj slišal ena absolutno resnična. In dokler ne najdem boljše, je ta moj temelj za brskanje naprej:
Jaz sem (I Am)!