Ko sem bil otrok sem veliko spraševal. No v resnici še vedno veliko sprašujem, ker je globoko v meni en ogromen firbec, ki hoče vedeti vse. In tako sem dobil mnogo informacij od staršev, od šole, faksa, službe, razmerij in nasploh življenja. In sedaj “vem” mnogo stvari, ampak kaj to pravzaprav pomeni?
Ali lahko jaz sedaj nekoga nekaj naučim, mu s tem pomagam? Ali morda samo filam svojo nadmoč in vrednost, ko mu pokažem kaj jaz vem, on pa ne?
Ok, kaj pa jaz prav zares vem?
Učili so me da je 1 + 1 = 2, in tako tudi opazim v svetu. Če mi da nekdo najprej eno jabolko in nato še eno, imam dve jabolki. Ok to zame torej deluje. Ali lahko nekoga to sedaj naučim? Jah verjetno lahko, tale z jabolki je res enostaven primer, da mu dokažem kako je ena plus ena dva.
Pa lahko to naučim tudi res majhnega otroka. Hmm tam je pa že malo težje, tudi če se že zna pogovarjati, mu bo ta koncept predstavljal težavo. Ali to pomeni da sedaj to ni prav, da on ni dovolj pameten ali da to ni res?
Kaj pa žival, kako naj razložim svoji mački da je 1 + 1 = 2? Čisto simpl enačba in vsem odraslim ljudem verjetno kristalno jasna. Ja ne moreš Grega, mačka ne zna govoriti človeškega jezika. In spet, jaz vem da je 1 + 1 = 2, moji mački se pa verjetno niti sanja ne, kaj jo hočem naučiti.
Mogoče malo filozofiram, ampak kaj tukaj jaz vidim je, da je moja resnica in kaj jaz vem, zgolj moja. Ni nujno, da bom lahko to resnico predal drugim. Nekateri jo bojo brez problema razumeli, jo potrdili in je to tudi njihova resnica, drugi pa morda ne. Je zato ta resnica kaj manj resnična? Jah zame ne!
Če pogledam še en svoj primer: Ko učim druge ljudi leteti v zraku ali vetrovniku, jim razložim kako vsa stvar poteka, kaj morajo narediti, da se bojo premaknili v določeno smer, to ponovijo in potem deluje, ali pa tudi ne. Če se ni zgodilo kar smo načrtovali, pogledamo posnetek in analiziramo kaj je narobe, popravimo plan in poskusimo ponovno. In to ponavljamo dokler oseba in jaz nisva zadovoljna z njegovim letenjem.
In ko jim razlagam kaj naj naredijo, je meni kristalno jasno, če obrnejo dlan poševno levo potem se zrak odbije v desno stran, kar te potisne levo. Zrak ima neko maso in tako nastane sila vzgona, kar te potiska v levo.
Zakaj je tako, zakaj se zrak obnaša tako? Ja zato ker je zrak sestavljen iz molekul dušika, kisika,… ima svojo maso, gostoto, viskoznost ipd. Ti elementi so sestavjeni iz kvarkov, sile iz drugih subatomskih delcev, ki so v resnici baje neka wave function, ki lahko je delec ali pa val. In v bistvu vse je in ni hkrati in predpostavljamo da nekaj in potem drugo in teorija strun in v resnici pojma nimam in noben pojma nima kako ta svet sploh deluje!?! Imamo pa cel kup teorij, katere si počasi dokazujemo s primeri.
Vem pa, da je moja realnost taka. Ko obrnem dlan poševno v levo, se obrnem v levo. Ali je to absolutno res za vse ali ne, ej ne vem, poizkusi. Mogoče je to tudi tvoja realnost? In prosim deli svojo resnico z mano. Morda pa tudi tisto, kar jaz že vem, lahko nadgradim in dodelam? Moje znanje in zavedanje ni fiksno, se spreminja.
Torej veliko stvari, ki jih jaz vem, jih v resnici ne vem, ampak zame delujejo. In bi si želel svoj način izražanja spremeniti, iz tiste trdne prepričanosti in nastopa kako jaz res vem in sem pameten in oh in sploh. V način govora, da je to zgolj moja realnost, In kogarkoli karkoli učim, zgolj vabim naj poskusi, če velja to tudi za njega.
Zame je trenutno nekaj res, zate pa nekaj drugega. In tudi če si ti dve realnosti nasprotujeta, je oboje res! Zate tvoje, zame pa moje. Uživaj in raziskuj svojo resnico/sanje, če češ 😉