Kaj je “zavest” oz. “conciousness”? Hmm, trenunto se zavedam, torej imam zavest. Kaj pa drugi ljudje? V Šoli so me učili, da imajo vsi ljudje zavest, živali pa ne. Živali imajo baje nagon.
“Mislim, torej sem” je izrek Reneja Descartesa, ali to tudi naslavlja zavest. Morda vsak, ki misli ima zavest?
Kaj pa računalniški programi, google, zadnje čase zelo oglaševani AI (Umetna inteligenca)?
Kaj pa pravzaprav je to zavest, ali morda kdo je to? Ali jo jaz imam, ali morda jaz sem to?
Od kje pravzaprav pride zavest, kako lahko obstaja, kako sem lahko jaz zavesten?
V šoli in od okolja sem bil naučen, da zavest nastane v naših kompleksnih možganih. Sicer ne vemo kako točno ampak sklepamo, da je nekje tam notri. To je meni sicer vedno bolj nerazumljivo. Skozi evolucijo so naši možgani postajali vedno kompleksnejši in nekako se je naključno napisal notri nek program, ki je naša zavest al kako? Kaj pa če se ta program malo pokvari, ali potem tudi zavest zgine, ali je morda potem drugačna?
Kaj pa naše misli, ali so naše misli zavest? Jaz se svojih misli lahko zavedam, jih opazim, torej misli niso moja zavest. Zame je zavest nekje zadaj, pod mislimi.
Če je zavest res produkt možganov, kako to, da se ponoči, ko zaspim, tega ne zavedam, saj možgani še vedno delujejo. Frekvenca oz. način delovanja možganov se spremeni, ko spimo in to naj bi kao “ugasnilo” zavest. Ampak tudi, ko so možgani zelo aktivni v REM fazi in aktivno sanjam, še vedno nimam zavedanja? To je res en čuden program.
In kako je možno, da imajo nekateri ljudje lahko zavedanje, kljub temu, da so možgani praktično klinično mrtvi?
Ken Wilber EEG
Z vsemi temi vprašanji, mi je teorija, da zavest prihaja iz možganov, vedno bolj čudna. Sicer ne trdim ničesar, le sprašujem se kaj je resnica? Ker to je teorija, katero sem bil naučen in jo sprejema velika večina ljudi, ki jih poznam.
Kakšna je pa moja realnost, kaj sem pa do sedaj sam raziskal?
Ko sem začel raziskovati kaj sploh je zavest, sem hitro opazil, da to ni pogojeno z mojo roko ali deli telesa. Tudi če nimam enega uda, bom imel isto zavest. Tudi misli niso moja zavest, z zavestjo jih opazujem in uporabljam. Tudi čustva niso moja zavest. Z zavestjo se teh čustev zavedam. No razen, ko so čustva tako močna, da še zavest skoraj zgine. Že odkar se zavedam, je ta zavest z mano, vedno ista.
Jaz kot Gregor se spreminjam, moj karakter se spreminja, moj odziv in reakcije se spreminjajo, moja čustva se spreminjajo. Ampak tista zavest, tista bit, tisti “jaz sem” je pa isti, vedno se samo zaveda.
Kaj pa v spanju, ko zaspim ali zavest zgine? Ali obstaja kdaj trenutek, ko se ne zavedam? Sedaj bi na hitro rekel, ja seveda. Če pogledam na uro, ko sem šel spat in spet, ko sem vstal, vidim da je minilo recimo 8 ur, občutek je bil pa kot, da je minilo par minut. Torej če se zanašam na zunanji svet, na to kar vidijo oči, bi rekel, da se nisem zavedal.
Ampak moja izkušnja oz doživlanje spanja je drugačno.
Ko zaprem oči, da zaspim, se moje zavedanje začne spreminjati. Telo se sprošča in počasi ga več ne čutim. Porajajo se mi različne misli, moje dojemanje ratuje vedno bolj sanjsko. In potem je čisto vsako noč, kar naenkrat jutro tu. Sploh ne vem kaj se je zgodilo, oz. kdaj točno sem zaspal. Ko sem res utrujen, se to zgodi seveda veliko hitreje, ampak tisti trenutek, ko zaspim je neulovljiv.
Kaj hočem povedati je, da niti trenutka v svojem obstoju, v resnici nisem brez zavedanja. Zavedanje je ves čas tu, non-stop! Če ni zavedanja, mene ni. Seveda tukaj ne govorim o svojem telesu, ampak o svojem zavedanju. In taka je zgolj moja realnost in moje razmišljanje. Kako pa ti to doživljaš?
Druga misel, ki me vedno vrača nazaj k sebi, da pometem pred svojim pragom in se ukvarjam s sabo oz, s svojim zavedanjem, je pa: Ali je še kdorkoli drug, ki ima zavest? Na hitro bi rekel, ja seveda, vsi ljudje imamo zavest. Tudi živali v bistvu zgledajo, kot da imajo nekaj zavesti, čustva, karakter in ne samo nagon. In to seveda sprejmem in razumem, ampak kako si lahko to dokažem?
Vse kar vidim zunaj, so zgolj odzivi ljudi, živali in predmetov na okolje. Kamenje se vali po hribu navzdol. Živali se prehranjujeo in razmnožujejo. Ljudje živimo, se množimo, gradimo mesta, delamo, ustvarjamo. Smo veseli, žalostni, jezni, očitno imamo čustva. Lahko se pogovarjam z njimi, se odzivajo “zavestno”. Ampak ali imajo v resnici tudi tako zavest, ki se zaveda, kot globoko v meni. Kako naj to vem?
Kaj pa ko sanjam, saj ljudje tam notri se tudi odzivajo zavestno, ali to pomeni, da imajo tudi tisti sanjski ljudje zavest? Saj tisti sanjski ljudje sploh objektivno ne obstajajo, kako naj potem imajo zavest?
Torej ali ima kdo zunaj mojega zavedanja, objektivno, sploh svojo zavest?
Kaj pa ti misliš, kakšne so tvoje izkušnje? Misliš da malo preveč bluzim in filozofiram, se mi je zmešalo? Ali je morda zavest res samo ena?
Če je koga to dotaknilo, je tukaj še en video na to temo: Does Consciousness Arise in the Brain?