Hoj, si že prišel v stik z umetno inteligenco (AI)? Ali pa morda z idejo, da si nas bo umetna inteligenca podredila, ali pa nas celo zasužnjila, končala svet kot ga poznamo. Da bi po zemlji hodili roboti, kot v filmu terminator. Ljudi pa ne bi bilo več, ali pa bi se borili za obstanek.
Kot programer kar dobro razumem kako delujejo programi, računalniki in roboti. Le zavest in svobodna volja mi še nista čisto razumljiva, kaj sploh je to, kdo/kaj vse jo ima, kako nastane?
Kaj pa ti misliš o vsem tem? Nas bojo računalniki s silicijevimi čipi nadvladali?

Kako pa sploh lahko tak silicijev mineral, kot je na sliki, pride do zavesti? Pa saj je samo “kamen”.
Najprej, kako sploh delujejo računalniki?
Če si vzamem malo časa, je dokaj enostavno razumeti kako delujejo tranzistorji, in tako lahko razumem najbolj enostavno odločitev ali stikalo. Če potem to malo nadgradim, kaj kmalu s par tranzistorji dobim logične operacije kot so in, ali, not, xor,… in če ta logična vrata potem sestavljam v kompleksnejša vezja in kompleksnejšo logiko, relativno kmalu pridem do programiranja, ki ni nič drugega kot izvedba neke operacije pod določenim pogojem.
Če uporabnik pritisne tipko a, izpiši na monitor črko a. Če uporabnik izgovori besedo “pokliči mami”, potem iz pomnilnika naloži telefonsko številko od mami, ter zaženi funkcijo za klicanje te številke. In tako naprej do zelo različnih in vedno bolj kompleksnih operacij.
Kaj pa današnji AI in recimo chat GPT, kako pa to deluje? Zveni, kot da bi se pogovarjal s živim bitjem kajne?
Programi, ki jim pravimo umetna inteligenca oz. AI (Artificial intelligence), so sposobni prebiranja ogromne količine podatkov ter statističnega in verjetnostnega računanja v zelo kratkem času. Sintaksa vseh človeških jezikov je tudi čisto logično določena. In tako lahko računalnik iz besed razbere kaj želimo, prebere milijone različnih podatkov in glede na statistiko podatkov ter nastavitve svojih algoritmov ali kode, vrne odgovor v nam znanem jeziku v manj kot sekundi. Še vedno pa te informacije črpa iz baze podatkov, ki ni nič drugega kot informacije, kako se obnašamo ljudje, živali, rastline in okolje. Torej gleda našo statistiko in se odziva glede na to, zelo posplošeno razloženo seveda. Naše vrednote in prepričanja tako postanejo vrednote in prepričanja tega programa.
Kje pa je tukaj svobodna volja ali zavest?
Ja moj hladilnik recimo, se sam odloči ali bo luč v njemu prižgana ali ne, glede na to ali so vrata odprta ali ne. Kakšni bolj kompleksni sistemi, se recimo sami odločijo ali bojo odprli okno in zagnali klimo v celi hiši, glede na temperaturo. Ali pa avtomatizirani roboti sesalci, ki se ob določeni uri vklopijo in se potem sami odločijo glede na prostor in ovire, kje bojo sesali.
Ampak saj to ni svobodna volja, to smo mi ljudje nastavili in sprogramirali, kajne?
Kaj pa potem je svobodna volja? Jaz razumem to kot odločitev, za katero se nekdo ali nekaj avtentično odloči. Oz. v računalniškem programu meni to pomeni, da lahko samega sebe spreminja kot je njemu volja, se razmnožuje in se bolj ali manj obnaša kot vsako odraslo živo bitje. Ter s tem spreminja svoje odzive kot sam želi.
Sklepam, da bi bilo to podobno kot jaz, ko sem kot najstnik začel izzivati prepričanja, ki sem jih prejel od staršev in okolja. In odkar sem polnoleten, imam baje svobodno voljo, lahko se spremenim, delujem drugače kot sem bil vzgajan, če želim in sam odgovarjam za svoja dejanja.
In tako kot ne spustimo 3 letnega otroka peš hoditi po avtocesti, ali pa v kontrolno sobo jedrskega orožja, je odgovornost programerjev, ki bi tak program sestavili, kdaj bojo nekemu takemu AI zaupali sisteme z veliko moči. In tudi, če bi ta AI postopno “vzgajali” v nekega zglednega državljana, še vedno lahko globoko nekje ostane kakšno prepričanje, ki ni podporno za nas in okolje. Tako kot jih imajo mnogi ljudje danes, ki ravno tako lahko s prevarami in lažmi pridejo do najmočnejših strojev in orožja.
Kaj pa mi in naša zavest, ter moja svobodna volja, ali jo sploh imam, kdo sploh sem jaz?
Kolikor jaz razumem sebe imam fizično telo, ki nisem jaz. Tudi če mi odrežejo roko, bom jaz oz. moja zavest še vedno jaz. Kaj torej sem jaz? Ali sem jaz moje misli? Te pridejo in grejo, enkrat razmišljam o filmih, drugič o hrani, seksu, denarju ali prostem času, itd. Torej jaz oz. moja zavest tudi moje misli niso, jaz jih le opazujem in se odločam ali jih bom jemal resno in potem s tem tudi kaj naredil ali ne. Res pa je, da so kakšne misli tako močne, da čisto pozabim na svoj jaz, me čisto preplavijo, sploh če so vpletena čustva.
Aha, čustva, sem morda jaz čustva? Tudi ta pridejo in grejo, ampak se tisto moje, čemur bi rekel jaz, še vedno ne spremeni. Vsako čustvo slej ko prej mine in se zavem, da jaz tudi čustva nisem.
Kaj pa potem, ali sem jaz moja prepričanja in mentalni vzorci?
Sedaj sem pa že bližje tistemu konvencionalnemu jazu, kot ga imenuje večino ljudi na tem planetu. Čemur bi lahko rekel tudi moj karakter ali moj ego. Jaz imam določena prepričanja, kot npr.: ubijati ni v redu, pomagati drugim je dobro, sončno vreme je lepo, deževno ni, smejati se je fajn, trpljenje ni fajn, jaz sem priden, dober, prijazen, itd. In vsa ta prepričanja sem gradil od rojstva naprej, ker so me tako vzgajali ali pa se tako obnaša moja družba, moje okolje. Glede na ta prepričanja, se bom jaz ob mislih, čustvih ali dogodkih v okolju, odzval na tak ali drugačen način. To torej definira moje delovanje, moje aktivnosti, moj karakter, ego. Ta prepričanja torej odločajo, kako se bom jaz odzval in kaj bom naredil. Na nek način mi dajejo vtis svobodne volje, istočasno me pa omejujejo, če se torej odločam glede na pogoje, ki so mi jih “nastavili” starši in okolje.
Kaj pa, če si določeno prepričanje spremenim? Kolikor sem jaz spreminjal sebe s psihoterapijo, brez nekega prepričanja ali mentalnega vzorca veliko bolj svobodno živim oz. obstajam. Stvari se še vedno dogajajo, jaz jih še vedno izvajam vendar se identificiram bolj kot opazovalec dejanja, ne pa toliko kot tisti, ki se je odločil. Torej na nek način sem bolj svoboden in izgleda kot da se ne odločam jaz, oz. na nek način nimam svobodne volje.
Kje potem je svobodna volja?
Če delujem po nekem programu oz. prepričanjih in vzorcih, to seveda ni prava svobodna volja. Če si pa program odstranim pa zgleda kot da se stvari odvijajo same in tudi nimam svobodne volje, sem zgolj opazovalec.
Kaj pa ti misliš o svoji svobodni volji?
Ampak ali je svobodna volja isto kot zavest?
Zgoraj sem pisal, da jaz delujem in reagiram glede na moja prepričanja in vplive iz okolja. Ampak kdo sem pa v vsem tem jaz, kaj je moja zavest? Nekateri so mnenja, da je zavest zgolj emergence našega razmišljanja. Morda imajo prav, ampak trenutno tega še noben ni uspel dokazati na materialen, znanstven način.
Na empiričen in subjektiven način pa je dokazov kolikor si jih vsak sam želi preveriti. In meni je zavest trenutno nekaj onstran prepričanj, delovanja, misli, čustev. Ne vem kje nastane, v možganih ali morda samo lebdi tam nekje onstran dimenzij materialnega vesolja. Je nekaj neoprijemljivega, nekaj kar se ne da sprogramirati in nastaviti, nekaj kar nima logike. Nekaj kar samo je, nekaj kar obstaja, se zaveda.
Pa če še tako nelogično in nerazumljivo, je meni trenutno to najbližje kar jaz v resnici sem, zavedanje.
Ali se lahko program torej zaveda na tem nivoju? Ne vem, na podlagi zunanjih odzivov, ne morem dokazati zavedanja nikjer drugje. Lahko vidim obnašanje, odzive, čustva, delovanje, itd. Zavedanja pa ne morem preveriti nikjer drugje kot le v lastnem zavedanju.
Kaj pa ti misliš?
Morda pa zato pravijo, da je zavest samo ena, in imamo vsi isto.